Tretje poglavje
Prvi prizor
Valentin (kleče). Zakaj ne rajši smrt ko takšne muke -
smrt, ki iz nas naš lastni jaz prežene?
A ker je Silvija moj lastni jaz,
bo zame smrt, če bom pregnan od nje.
Je luč še luč, če Silvije ne vidiš?
Je radost radost, kjer ni Silvije?
In če je ni, jo v svojem duhu gledam,
živeč ob senci nje popolnosti.
Samo v nočeh, ki jih pri nji prebijem,
je gostolenje slavca muzika,
le tiste dni, ko vidim Silvijo,
je zame dan res dan, sicer je noč.
Ona je moja bit - zato me ni,
kadar njena čudovita moč
ne hrani in oživlja in živi.
Če tu počakam, pač dočakam smrt,
če pa zbežim pred smrtjo, smrti vendar
ne bom ubežal - a življenju bom.
[Pade z obrazom na zemljo]
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar